Izbiram prijaznost (in crumble z rdečim sadjem brez sladkorja)

15:20

Crummmble.

Vegetarijanski, še bolj pa veganski, način življenja marsikdo enači s prijaznostjo, saj je prijazen do živali in okolja, pa tudi do nas samih, ker je povezan z boljšim zdravjem in zavedanjem lastnega telesa. V znamenitem predavanju je Gary Yourofsky dejal, da smo kot otroci vsi doživljali živali kot prijateljice in nam je bilo zelo hudo, če so trpele. Drug primer nas uči, kako odtujeno je naše dojemanje hrane - deklica ni hotela pojesti ulovljene ribe, medtem ko si je za malico najraje izbrala ribje palčke. Tudi jaz si zelo težko predstavljam, predvsem pa pogosto kar pozabim, da je imela vijoličasta krava Milka čisto mogoče povsem vneta vimena.

Korak od odtujenosti h krutosti je tako majhen ...

Prijaznost rešuje življenja živali. In včasih tudi ljudi ... (Poznam optimistično mlado novinarko, ki ji je neki intervjuvanec rekel, da mu je s svojo prijaznostjo rešila življenje, saj je tisti dan, ko ga je poklicala, razmišljal o samomoru.)
Ravno zato bi rada spomnila na prijaznost tudi do ljudi. Morda se vam zdi smešno, da pišem o tem, saj prijaznost vendar učijo vse svetovne religije. Ampak resnično povem vam, da ni odveč, da o tem pišem še sama. Tudi in najprej zase.

Spomnim se militarističnega vegana (ki sedaj to ni več), ki je rekel, da mu je za trpljenje ljudi povsem vseeno. Še zdaleč ni bil osamljen primer človeka, ki živali postavlja tako visoko nad soljudi. Sprašujem se, kakšno mora biti mnenje človeka, ki tako čuti, o samem sebi kot človeku. Mislim si, da izredno nizko, boleče in naravnost sovražno. Ampak kako boš naredil nekaj dobrega za živali, za ljudi in svet, če ne moreš najti v sebi nečesa, kar bi bilo vredno tvoje dobrote, ljubezni in upanja? Od kod boš črpal in kje boš iskal dobroto, ljubezen in upanje v drugem bitju? Jih boš sploh znal prepoznati?


Crumble z rdečim sadjem (brez sladkorja)



Crumble je ena najboljših poletnih sladic, ugotavljam. Ok, sladoled ga morda premaga, ampak če imaš pa oboje dvoje skupaj ... totalna zmaga!

Tale varianta je z jagodičevjem (ribez, kosmulje in maline - maline so žal tiste zmrznjene) in z zrelimi nektarinami - najboljše stvari poleti, ah ...

Dragulji!

sestavine:

500 g do 1 kg mešanega sadja (sladko-kislo jagodičevje + nekaj res sladkega, npr. zrele nektarine, breskve, marelice, ...)
50 g ovsenih kosmičev
50 g mletih mandljev
50 g pirine moke
50 g nasekljanih suhih marelic (fig, datljev, ...)
50 g veganske margarine (narezane na koščke, na sobni temperaturi) ali 5 ČŽ kokosovega olja
vanilija in cimet po okusu
5 JŽ agavinega sirupa
1/4 ČŽ soli




Pečico ogreješ na 180°C. Sadje opereš in po potrebi osmukaš, razkoščičiš ali narežeš. Daš v pomaščen pekač za pite/tarte. Ostale sestavine zmešaš z rokami, da se sprimejo v velike "drobtine", ki jih potem nadrobiš oz. posuješ po sadju. Pečeš 30 minut na 180°C. Postrežeš s poljubnimi količinami najljubšega vanilijevega sladoleda;)

Njami.

You Might Also Like

9 komentarji

  1. Hja, Zulejka, takole bom rekla. Imaš prav. Tam zunaj so pa ne samo vegani, kdorkoli ki nekaj ostro zagovarja, velikokrat nesramni do drugih. Če si zato ker ješ meso ali uživaš mlečne izdelke in jajca, slab človek, potem je s tistim, ki to trdi nekaj narobe.

    Vegani velikokrat za svoj protiargument pravijo, da nekomu že ni mar za živali, če uživa živalske izdelke, saj s tem podpira mučenje. Kaj naj rečem na to kot pa da je vse skupaj pretirano. In jaz kot veganka, ki bi očitno morala zapreti kljunček in skakati kot pleše množica veganov.

    Pravim takole. Ljudje nismo popolni, delamo napake, hude napake iz dneva v dan, nekdo nas ne mara, drugi nas ljubi. A bi še vedno pomagala tudi človeku, ki me je grozno prizadel, do katerega žal čutim odpor, če bi bil v stiski. Pomagala bi v toliko, da zagotovim človeku dostojanstvo, a nato bi se umaknila.

    Sama do ljudi čutim nekako tako, kot je nekdo pred menoj že rekel- ne da ne maram ljudi, le živali imam rajši. In njihova družba je velikokrat boljša. Seveda to ne velja za vsakega, predvsem pa človek brez ljudi v tem svetu ne more funkcionirati.

    Očitno se moramo naučiti združiti dobro obeh svetov, a vegani velikokrat stopimo na stran živali. Največkrat ker nihče drug ne upa glasno to povedati. Če smo zaradi tega včasih preveč drzni in odrezavi, so to zgolj močna čustva, ki prevladajo razum. V ozadju se gre namreč za hudo trepljenje, mučenje in zlorabljanje živali. Vse kar je narobe z množično živalsko industrijo, je tisto, kar zadane direktno v srce.

    Kot rečeno imaš prav, nekateri pretiravajo, večina pa noče sliati in videti. In v zadnjem času nekateri slovenski vegani imajo preveč agresivni pristop. Sploh pa tem Garyjevem govoru, v katerem ni bilo povedanega nič novega, le tipček ima super pristop.

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, Gary ima res dober pristop, čeprav moram priznat, da so bili njegovi argumenti na parih mestih majavi, ampak celota je vseeno zelo učinkovita. Zdi se mi OK, če so ljudje aktivisti, naj bodo tudi kdaj militantni, če je treba, ampak vseeno naj bodo na realnih tleh. In če pri sebi nimaš poštimano, tudi sveta ne moreš rešit;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja, crumble je fin ;) Hitro narejen, enostaven. Pri nas pa kar velikokrat naredimo "fake" apple crumble ... "fake" zato, ker ima okus po jabolkih a v njem niti enega jabolka. Narejeno iz bučk :)))

    OdgovoriIzbriši
  4. Uhhh kako to fino izgleda!!!
    Danes sem "odkrila" tale blog (via Jana Oršolič)
    http://rosas-yummy-yums.blogspot.com/, če še ne veš zanj:)

    OdgovoriIzbriši
  5. Tale crumble je ... božanski! Jaz sem sicer pirino moko zamenjala s 30g kokosove in 20g polnozrnate pšenične, pa rdeče sadje je bilo iz zmrzovalne skrinje, ampak dina stvar, ki je zraven manjkala, je bil (sojin) sladoled. Tako, v povsem veganski maniri. Sama itak ne jem mleka in mlečnih izdelkov, po letu in pol dni orto veganstva pa zdaj že približno leto dni jem malce manj ideološko, pa še vedno pretežno vegansko. Bi rada še kakšno rekla na temo, ki si jo odprla, vendar se mi zdaj mudi na morjanje... Bom prispevala svoj lonček kasneje, ker je ta tema izredno zanimiva. Hvala za recept!

    OdgovoriIzbriši
  6. Pika, zanimiva ideja;)

    Matilda, hvala za link. In ja, je fino tudi za pojest, ne le za videt;)

    Nevah, hvala! Kokosova moka se sliši super. In vem, kako je to z "manj-ideološkim prehranjevanjem", vsaj, če te prav razumem. Jaz imam različne faze, trenutno se spet nagibam v orto. Edini, ampak res edini razlog, da nisem ves čas orto, je pravzaprav komoditeta. Okus in počutje sta absolutno boljša pri veganskih zadevah! Ampak brez izjeme! (vem, ker tu pa tam naredim dve varianti iste jedi, kot ste najbrž že opazili, in je veganska vedno boljša:))

    OdgovoriIzbriši
  7. Zulejka, ta sladica se zdi super, pa še hitro je narejena. Ob kakem hladnejšem dnevu, moram obvezno prižgati pečico in poskusiti še jaz en crumble ^_^

    Super, da si odprla debato o PRIJAZNOSTI, do sebe in do drugih. Mislim, da se ne zavedamo še čisto, kakšno lepo okolje si bomo postljali z njeno pomočjo. Pa najsibodi prijaznost do ljudi ali do živali. Važno je, da je je na pretek ^_~

    OdgovoriIzbriši
  8. Hvala, achih;) crumble pa le poskusi, saj je res enostaven in slasten. pa če boš imela še domač sladoled ... mmmm ...

    prijaznost pa je v zahodni družbi ekstremno podcenjena, pravzaprav pogosto celo prezirana (če recimo delaš v medijih, se ceni čim večja sposobnost zlobe - vem iz prve roke). ljudje (vsaj tisti, ki jih poznam jaz) pa so je v resnici sestradani ...

    OdgovoriIzbriši
  9. hmm, glede raziskovalnih medijev je smiselno, da so vztrajni, ne pa zlobni. novice so pač za v medije. škoda le, ker se je vsa tista kritična etika novinarjev izgubila nekje po poti...

    Vsekakor pa sem jaz ZA PRIJAZNOST! v okoljih kjer je ta prisotna, se človek super počuti in daje kar najbolje od sebe. ^v^

    OdgovoriIzbriši

Preberi tudi

Subscribe